Ruska vojska dobila zeleno luč za pot v Donbas

Ruski predsednik Vladimir Putin

Zgornji dom ruskega parlamenta je danes predsedniku Vladimirju Putinu odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo separatistom v Ukrajini. Odločitev je podprlo skupno 153 ruskih svetnike, proti ni bil nihče.

Rusija je danes sporočila, da je vzpostavila diplomatske odnose z obema separatističnima regijama na vzhodu Ukrajine.

Putin je tudi zaprosil Svet federacije, naj odobri uporabo vojske zunaj države za podporo separatistom, ki se proti ukrajinski vojski borijo od leta 2014.

Putin je tudi pozval k “demilitarizaciji” Ukrajine. “Če bodo naši tako imenovani partnerji založili oblasti v Kijevu s sodobnim orožjem, potem je glavna točka določena stopnja demilitarizacije današnje Ukrajine,” je dejal.

“Nisem rekel, da bodo vojaki šli tja takoj po našem srečanju z vami tukaj,” je dejal novinarjem. “Nemogoče je predvideti kakršen koli konkreten obris možnih dejanj, odvisno je od konkretnih razmer na kraju samem, na terenu,” je dodal.

Plin bo

Ruski predsednik je sicer danes na srečanju držav izvoznic plina zatrdil, da kljub napetostim v odnosih z Zahodom zaradi Ukrajine njegova država ne bo prekinila dobav plina: “Rusija bo še naprej zagotavljala nemoteno dobavo surovin, vključno z utekočinjenim plinom, na svetovne trge.”

Nova geopolitična realnost

Po srečanju z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom pa je Putin dejal, da njegov cilj ni obnovitev ruskega cesarstva. “Vedeli smo, da bodo špekulacije, da želi Rusija obnoviti imperij. To nima zvez z realnostjo,” je dejal.

Rusija “za zdaj” ne namerava poslati vojakov na vzhod Ukrajine, vendar bo to storila v primeru “grožnje”, je danes poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Po informacijah tako Moskve kot separatistov v Donecku danes na konfliktnem območju na vzhodu Ukrajine ni bilo ruskih vojakov.

Po njegovih besedah Moskva priznava novo geopolitično realnost po razpadu Sovjetske zveze ter sodeluje “z vsemi neodvisnimi državami na postsovjetskem prostoru”. Vendar je Ukrajina po njegovih besedah izjema, češ da jo “tretje države izkoriščajo za grožnje proti Rusiji”.

Putin je v ponedeljek zvečer proruski separatistični samooklicani republiki Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni ljudski republiki. Odredil je napotitev vojske “za zagotovitev miru” in ruskemu zunanjemu ministrstvu naložil vzpostavitev diplomatskih odnosov z obema “republikama”, ki sta mednarodnopravno del Ukrajine.

Že leta 2014 si je Rusija priključila polotok Krim, ki je bil prav tako del Ukrajine, leta 2008 pa je podprla dve gruzijski separatistični regiji. Od 90. let prejšnjega stoletja Moskva podpira tudi moldavsko separatistično regijo Transdnjestrje.

Diplomatski stiki

Putinov tiskovni predstavnik Dmitri Peskov pa je danes zatrdil, da je Moskva pripravljena na vse diplomatske stike v zvezi z Ukrajino. Zatrdil, da je da bi morebitna prekinitev diplomatskih odnosov med Moskvo in Kijevom, o čemer razmišljajo v Ukrajini, že tako napete razmere še poslabšala.

Moskva je pripravljena tudi na vrh z Nemčijo in Francijo v okviru normandijske četverice, je dejal Peskov.

Madžarska na mejo z Ukrajino pošilja vojsko

Madžarska bo zaradi stopnjevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino na ukrajinsko mejo poslala vojsko, je danes sporočil madžarski obrambni minister Tibor Benko. Madžarski vojaki na meji se morajo pripraviti na prihod beguncev in poskrbeti za druge humanitarne naloge, je dejal. Kot je še dejal po seji odbora za nacionalno varnost, mu je premier Viktor Orban naročil, naj vojsko zadolži za preprečevanje morebitnih oboroženih vdorov na madžarsko ozemlje.

EU s soglasnim dogovorom o svežnju sankcij

Članice EU so danes dosegle soglasen dogovor o sprejetju svežnja sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti proruskih separatistov v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine. Ta sveženj bo močno bolel Rusijo, je ob naznanilu dogovora v Parizu poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, nanašajo se na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov, je povzel Borrell.

Sveženj po njegovih besedah vključuje tudi odločitev Nemčije, da ustavi projekt Severnega toka 2.

Tudi predsednik ZDA Joe Biden je v današnjem nagovoru iz Bele hiše sporočil, da v odgovor na zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine zaradi dejanj Rusije uvajajo nove sankcije, ki bodo daljnosežnejše od tistih leta 2014, ko si je Rusija prisvojila ukrajinski polotok Krim. Tako je napovedal sankcije proti dvema ruskima finančnima ustanovama oziroma bankama ter sankcije na ruski državni dolg. Slednje pomeni blokado ruskega dostopa do mednarodnih finančnih trgov in to, da Rusija ne bo več mogla izdajati oziroma financirati svojega dolga. Sankcije bodo ZDA uvedle tudi proti pripadnikom ruske elite in njihovim družinam.

Biden pri tem ni omenil, ali bodo sankcije uvedli tudi proti ruskemu predsedniku. “Kot sem obljubil, plinovod Severni tok 2 ne gre naprej,” je še dejal predsednik ZDA. Dodal je, da imajo ZDA pripravljenih še več ukrepov.

Rusko priznanje neodvisnosti republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine je Biden označil za “brezobzirno kršitev mednarodnega prava”.